Po dolgem času se naročim na zdravniški pregled pri svojem osebnem zdravniku.
Tako iz preventive, pa tudi, da mi svetuje kaj naj naredim z izrastkom na hrbtu, ki postaja moteč. Sploh ker je v takšni višini, da ko sedim nenehno drgnem in me moti pekoča bolečina. Pa še služba je takšna, da sem vsakodnevno šest do sedem ur v avtomobili. Da mi svetuje kje je možno odstranjevanje znamenj in mi razloži kako poteka. V polni čakalnici čakam na pregled. Ljudje z raznoraznimi težavami hodijo noter in ven. Med čakanjem vzamem v roke brošuro, ki leži na majhni mizici v kotu, kot nalašč zame. Brošura podaja informacije o dermatologiji. Kdaj, kje in kako zdraviti kožo, kdaj, kje in kako se naročiti na prvi pregled in pa kakšne metode za odstranjevanje znamenj se uporablja. Na hitro preletim vsebino, brošuro preložim in jo spravim v notranji žep jakne. Po zvočniku slišim svoje ime, stopim v ordinacijo. Zdravnici povem zakaj sem prišel, slečem majico in ležem na posteljo.
Zdravnica stopi bliže in pogleda ta moj izrastek na hrbtu. Nekaj zapiše v svojo beležko. Izmeri mi še pritisk in srčni utrip ter posluša moje dihanje. Vse podatke zabeleži v moj zdravstveni karton. Glede izrastka pa pove, da takšno odstranjevanje znamenj v naših bolnišnicah ne izvajajo več, da je to kot neke vrste lepotna operacija in da bom moral to samoplačniško uredit v eni izmed privatni zdravstveni ustanovi. Začudeno jo pogledam, ne rečem pa nič. Se oblečem, poberem svoje strani in hitro zapustim čakalnico. Jezen. Kam smo prišli, vsa možna zdravstvena zavarovanja, potem še moraš samoplačniško na zdravljenje in odstranjevanje znamenj. Groza. Stopim kar čez cesto v drugo stavbo, kjer uredijo vse potrebno za odstranjevanje znamenj.
Pri prijazni medicinski sestri se prijavim, plačam potreben znesek in že sem na mizi, kjer mi z laserjem odstranijo kožni izrastek. Neboleče, hitro in učinkovito.
